Krožek za ohranitev deležij v slovenščini
26. marca 2006 smo pod mentorstvom uglednega akad. prof. dr. Janeza Orešnika začeli s pilotskim projektom ohranitve deležij na -ši v slovenščini. Projekt je, razumljivo, dolgoročen, vplivati na jezikovne navade več kot dva milijona govorcev čez noč ni lahko, nekateri menijo, da celo nemogoče - sami smo prepričani, da nam lahko uspe. Da početje ni brez smisla, so potrdili tudi navdušeni odzivi mladine na gimnazijah. Če nam bo uspelo, bo to nedvomno zanimiv jezikoslovni fenomen.
Veseli bomo, če se nam boste pridružili tudi vi - ne pobiramo članarine, ne vodimo dolgočasnih sestankov, pričakujemo le, da boste ob priliki uporabili kako deležje v vaših sestavkih, namenjenih širši bralni publiki. Za prijavo na poštni seznam (mailinglisto) ali morebitna dodatna pojasnila se lahko obrnete na mojo malenkost. Veseli bomo vaših vprašanj, komentarjev, predlogov ...
Ustanovno e-sporočilo
Pozdrav,
z današnjim dnem smo ustanovili, hm, kako bi to poimenovali, "krožek" za ohranitev umirajočih deležij na -ši (nekje na koncu zavesti pa so nam vendarle še, mar ne?). Naš cilj je omejen na ohranitev le-teh v pisnih besedilih in samo v deležijski (adverbialni) rabi (za začetek ne bi pretiravali z deležniško rabo, kot je npr. prišedšemu človeku ipd.). Mentor projekta ohranitve deležij na -ši v slovenščini je mednarodno znani akad. prof. dr. Janez Orešnik (vodilni svetovni raziskovalec naravne skladnje).
Najprej začenjamo pri študentih, zato vas prosim, da to sporočilo posredujete dalje (po možnosti s kakim vašim dodatnim pojasnilom) še kateremu zainteresiranemu študentu, slavistu, novinarju, pravzaprav komur koli, ki mu ni vseeno za izrazno moč materinščine. V naslednji fazi začnem z novinarji, nato sledijo pisatelji, prevajalci in stroka (najprej jezikoslovje). Deležja na -ši se nam zaenkrat, roko na srce, slišijo vsaj arhaično, če ne celo smešno. Vendar je to le stvar navade in ni lastnost samih deležij.
Torej, čemu ta projekt?
- Za ohranitev zanimive izrazne možnosti slovenščine, ki nima ustreznega nadomestila;
- Za večjo ekonomičnost in učinkovitost našega jezika;
- Zato, da ne bo naš jezik zaostajal za primerljivimi slovanskimi, ki se ne obotavljajo uporabljati deležij tudi v sodobnih besedilih (npr. hrvaščina);
- Zato, da ne bo trud naših prednikov Küzmiča, Ravnikarja, Bleiweisa,Tavčarja, Kersnika in Levstika zaman.
Vaša naloga je na moč preprosta: ko boste pisali kakršen koli sestavek, namenjen več kot le enemu bralcu (seminarske, referati, članki, pesmi:) ipd.), vas prosim, da uporabite v njem vsaj eno deležje na -ši. Ni treba pretiravati, po občutku, saj slovenščina ne trpi prevelikega kopičenja deležij. Eno deležje na -ši (pa še kako na -č ne pozabite:)) v celi seminarski/članku bo za začetek kar dovolj. Naš namen ni preplaviti sodobne slovenščine z deležji in jo s kodifikacijo (pravopisom) vsiliti piscem, temveč spremeniti implicitno normo počasi in subtilno. Pomembna je vztrajnost; projekt bo trajal predvidoma 5 do10 let - v tem času upamo, da se bodo deležja prijela. Nujno je, da ne odnehate po nekaj poskusih, ampak vztrajno uporabljate deležja dalje vsaj 5 let - četudi se vam bo kdaj zazdelo, da ste edini - niste edini!
Da osvežim spomin: deležja na -ši se tvorijo samo iz dovršnih glagolov, in sicer iz nedoločniške osnove + -vši: vstopi-ti => vstopivši, stori-ti => storivši, dospe-ti => dospevši, izgovori-ti => izgovorivši, izvede-ti => izvedevši, izvrši-ti => izvršivši itd. Je nekaj izjem: reči => rekši, priti => prišedši, začeti => začenši. Pri nedovršnih glagolih se rabijo deležja na -č (imeti => imajoč, delati => delajoč, pisati => pišoč itd.).
Deležje na -ši se rabi namesto podrednega stavka (ne more se rabiti samostojno v povedi brez osebne glagolske oblike!!) in označuje dejanje, ki se je zgodilo pred dejanjem glavnega stavka (preddobnost). Konkretno: Prišedši domov, se je zleknil na fotelj. = Potem ko je prišel domov, se je zleknil na fotelj. Vstopivši na vlak, se je usedel na sedež pri oknu. = Potem ko je vstopil na vlak, se je usedel ... Za primerjavo: Deležja na -č pa zaznamujejo istodobnost, tj. dejanje, ki se dogaja istočasno z dejanjem glavnega stavka (Delajoč nalogo, je poslušal glasno glasbo. = Medtem ko je delal nalogo, je poslušal ...).
[Za anglofile: prišedši = having come, delajoč = working.]
Z nami so - "ustanovni člani":
- Klara - pravna varnost;
- Danijela - primerjalno slovansko in primerjalno indoevropsko zaledje;
- Polona - germanistična moralna opora;
- Tina - primerjalnoknjiževna analiza;
- Špela - filozofska kontemplacija projekta
- ter moja malenkost - zamisel in koordinacija.
Lep pozdrav in veliko uspeha, predvsem pa veselja pri uporabi deležij na -ši!
Robert
FF, slovenistika in primerjalno jezikoslovje
P. S.
Primeri iz korpusa Nova Beseda:
K njej je bil povabljen tudi di Gallo, da se mu naznanijo sklepi kongresa. Vstopivši v kongresno dvorano, diplomat iz Neaplja ni napravljal posebno ugodnih vtiskov. Bil je majhen laški možiček, v nekaki uradniški uniformi, na kateri se je zlato povsod in povsod lesketalo.
Storivši svojo dolžnost, izgubi se zopet po svojih opravkih, govorila ni besede, zdelo se ji je nespodobno; bila je Barba mirnega jezika in urnih rok, biser vseh poslov ženskega in moškega spola, kar jih je bilo do sedaj in kar jih bode morebiti še nekoliko časa za nami.
"Dober vojskovodja se mora na to tudi ozirati, in tak dober vojskovodja bom zdaj jaz." Rekši, je pridržal konja in se postavil hlapcu Luku za hrbet.
"Le utolažite se, mati stara, pojte spat: spanec bolji ko žganec, mati." Izgovorivši zadnje besede, zapiral je že berač vrata za seboj in za Domnom.
"Dober večer, Matija, dolgo vaju ni bilo," pozdravlja starka, stopivši iz hiše.